planetno gonilo, vrsta zobniškega gonila; nekatere izvedbe omogočajo tudi brezstopenjsko regulacijo in prestavo vrtilnega momenta. Vsebuje tri sklope, ki se ubirajo, in so uležajeni neodvisno: 1. pogonska gred s sončnim zobnikom leži v središču gonila, 2. gnana gred je prek ročic povezana s planetnimi zobniki (enim ali več), ki se (kot planeti okrog Sonca) vrtijo in prijemljejo v sončni zobnik, 3. zobati venec ima na notranji strani ozobje, po katerem se odvaljujejo planetni zobniki. Enega od treh sklopov lahko (delno ali popolnoma) utrdijo in s tem vplivajo na delovanje drugih dveh. Pri mirujočem (fiksiranem) zobatem vencu se gnana gred vrti z zmanjšano (reducirano) vrtilno hitrostjo, pri tem pa se poveča vrtilni moment. Če zadržijo gnano gred, se (v nasprotni smeri vrtenja sončnega zobnika) vrti zobati venec. Če togo spojijo gnano gred in zobati venec, sta vrtilna hitrost in vrtilni moment na gnani in pogonski gredi enaka (sistem deluje kot togi spoj gredi). Če zobati venec zavirajo (npr. s trenjem), lahko spreminjajo vrtilno hitrost in vrtilni moment na gnani gredi. Planetno gonilo se zaradi majhne in krožno simetrične zgradbe uporablja npr. pri menjalniku v pestu za kolesarske prestave, pri avtomobilskih zaganjalnikih, vrtalnih strojih.