teorija paritete kupne moči, ena izmed teorij, ki pojasnjujejo oblikovanje ustreznega menjalnega razmerja (tečaja) med dvema valutama. Po tej teoriji je za oblikovanje ustreznega tečaja med valutama dveh držav bistvena izhodiščna pariteta kupne moči med njima in poznejše gibanje inflacije v obeh državah. Prevedba osnovne formule P = eP* (P je raven cen v prvi državi, e je nominalni menjalni tečaj oz. izhodiščna pariteta kupne moči, P* je raven cen v drugi državi) v obliko re = rp – rp* pove, da se menjalni tečaj, ki odraža pariteto kupne moči med valutama, spreminja v skladu z rastjo cen v obeh državah (tečaj pada, ko je inflacija v drugi državi večja kot v prvi in nasprotno). Teorija paritete kupne moči zelo dobro opisuje gibanje tečaja med dvema valutama, kadar so razlike v inflaciji med državama velike in je inflacija posledica denarnih (nenadzorovano tiskanje denarja), in ne stvarnih sprememb (neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem).
Dostopnost