Termania - Veliki splošni leksikon

Srbija in Črna gora (uradno ime Srbija i Crna Gora), 1992–2003 Zvezna republika Jugoslavija, kratica ZRJ, država v jv. Evropi, na Balkanskem polotoku, ki sta jo po razpadu SFRJ ustanovila nekdanji socialistični republiki Srbija in Črna gora. Meji na Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Makedonijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. Neposredni izhod na morje prek Črne gore (100 km obale), kjer sta pomembni pristanišči Bar in Kotor.

časovni pas	srednjeevropski čas, poletni čas
površina	102.173 km2, S–J 500 km, V–Z 360 km
prebivalstvo	10,7 mln., 104 preb./km2, letna rast 0,1 %, življenjska doba 74 let
glavno mesto	Beograd, 1,1 mln. preb., 120 m nad morjem, ob sotočju Save in Donave
upravna razdelitev	zvezni republiki Črna gora in Srbija (Kosovo pod upravo OZN)
članstvo v organizacijah	OZN (od 2000, kot FLRJ junija 1945 ustanovna članica), OVSE
uradni jezik	srbski, črnogorski, albanski in jeziki manjšin
denarna enota	dinar (oznaka YUD)

Naravne razmere
Na S države, v Vojvodini, so obsežne ravnine z rodovitno puhlično in ilovnato prstjo (intenzivno kmetijstvo); v največjem delu prevladujejo apneniška gorovja, najvišje je Durmitor v Črni gori (2522 m); apneniški gorski svet je zelo zakrasel, značilno je podzemeljsko odtekanje voda; rastje na kraških visokih planotah je skromno, prevladujejo pašniki (ovčereja, kozjereja), samo v globokih dolinah in na kraških poljih, kjer so na neprepustnem površju površinsko tekoče vode, so večja naselja (poljedelstvo, industrija). Podnebje je v notranjosti zmerno celinsko in gorsko, ob črnogorski obali sredozemsko z vročimi, suhimi poletji in milimi, vlažnimi zimami, rastje je tam sredozemsko, zimzeleno, sušoljubno; osrednji del Dinarskega gorovja je namočen, ker se nad njim stikajo hladne zračne gmote s SV in vlažne gmote iznad Sredozemlja, pozimi so tam pogoste obilne snežne padavine.

Prebivalstvo
8,0 mln. preb. države je Srbov, 2,0 mln. Albancev, 650.000 Črnogorcev. V pokrajini Kosovo so Albanci večinsko prebivalstvo, tam živi le ok. 200.000 Srbov (močno odseljevanje); v nekdanji (do 1918) ogrski pokrajini Vojvodina živi ok. 350.000 Madžarov. Srbi in Črnogorci so večinoma pravoslavne vere, Albanci na Kosovu in prebivalci Sandžaka (mejno območje med zveznima republikama) večji del muslimani.

Državna ureditev
Po ustavi iz 2003 državo sestavljata republiki Srbija in Črna gora. Obe imata svoj enodomni parlament, voljen na štiri leta (Srbija 250-članskega, Črna gora 77-članskega), svojo vlado in predsednika države, ki ga prav tako volijo na štiri leta. Zvezni parlament je enodomen in ima 126 članov; 91 jih izvolijo v Srbiji, 35 v Črni gori. Volitve v zvezni parlament in volitve zveznega predsednika so na štiri leta.

Gospodarstvo
Največ gospodarskih težav Srbiji in Črni gori povzročajo velike razlike v razvitosti pokrajin, hiperinflacija, zniževanje življenjske ravni, prepoved uvoza in izvoza blaga (gospodarska zapora), ki jo je uvedla OZN (resolucija št. 757, sprejeta 30.5.1992, preklicana 1.10.1996), da bi preprečila podporo Srbom v Bosni in Hercegovini in Hrvaški ter ustavila vojno na Balkanu, in notranji konflikti. Poljedelstvo je pomembno predvsem v Vojvodini (pšenica, koruza, sladkorna pesa) in na kraških poljih v Dinarskem gorovju. Na obširnih kraških območjih prevladuje ekstenzivna ovčereja. Pomembno je vinogradništvo, sadjarstvo; v Panonski nižini (Vojvodina) govedoreja, prašičereja. Naravno bogastvo: precej rjavega, črnega premoga, boksita, bakra, svinca, cinka, pirita, mangana; v Vojvodini so nahajališča nafte in zemeljskega plina; za energetiko so pomembne hidro- in termoelektrarne. Industrija se je v povojnem obdobju zgostila v glavnem mestu Beograd in njegovi okolici (težka, živilska industrija, proizvodnja vozil). Turizem v Srbiji in Črni gori nima večjega pomena, saj imajo turistična območja težave s preskrbo, pomanjkljiva je tudi infrastruktura.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	14,9 mlr. USD, 1400 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena)	kmetijstvo 26 %, industrija 36 %, storitvene dejavnosti 38 %
uvoz (2001, ocena)	4,5 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	2 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	9,2 mlr. USD

Zgodovina
Do 1918 in 1992 glej zgodovino Srbije, Črne gore, Jugoslavije. Po razpadu SFRJ sta 17.4.1992 nekdanji socialistični republiki Srbija in Črna gora razglasili novo skupno državo, Zvezno republiko Jugoslavijo (ZRJ). 1992 se je OZN zaradi vpletenosti Zvezne republike Jugoslavije v vojno v Bosni in Hercegovini odločila za kaznovalne ukrepe. Avgusta 1994 je po ruskem posredovanju srbski predsednik S. Milošević zaprl mejo z območji Bosne in Hercegovine, ki so bila pod nadzorom Srbov; uradno se je distanciral od vodje bosanskih Srbov R. Karadžića. Varnostni svet OZN je zato privolil v omilitev ukrepov proti Zvezni republiki Jugoslaviji; mdr. je bil dovoljen civilni letalski promet (letališče Beograd) in trajektni promet med Črno goro in Italijo. Od 23.12.1994 je spet odprta za promet avtocesta Beograd–Zagreb. Potem ko je avgusta 1995 hrvaška vojska znova osvojila odcepljeno Kninsko krajino, je prišlo v Zvezno republiko Jugoslavijo skoraj 150.000 srbskih beguncev. Usmerili so jih v Vojvodino in na Kosovo. Po sporazumu v Daytonu (21.11.1995) se je začelo obdobje postopnega normaliziranja odnosov s sosednjima državama Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Na parlamentarnih volitvah novembra 1996 so zmagali že dotlej vladajoči socialisti pod vodstvom S. Miloševića, na lokalnih volitvah (novembra 1996) pa so v večini večjih srbskih mest zmagale opozicijske stranke; toda oblast so lahko prevzele šele po več mesecih demonstracij in po posredovanju mednarodnih organizacij. 1998 pride do oboroženega upora na Kosovu, ki ga vodi t. i. Osvobodilna vojska Kosova. Oblasti so se odzvale z nasiljem in izgonom Albancev. Po neuspešnih pogajanjih je marca 1999 NATO začel z letalskimi in raketnimi napadi po ozemlju Zvezne republike Jugoslavije. Junija 1999 so se spopadi končali in Jugoslavija je pristala na prihod sil NATA in Rusije na Kosovo. Pokrajina je še vedno pod mednarodnim nadzorom (OZN), albansko politično vodstvo na Kosovu pa zahteva neodvisnost. Septembra 2000 je na volitvah zmagal kandidat opozicije V. Koštunica. Milošević se je iz oblasti umaknil šele 5.10.2000, po množičnih demonstracijah. Decembra 2000 je na parlamentarnih volitvah v Srbiji zmagala opozicijska stranka DOS in predsednik republike je postal Z. Đinđić. V Črni gori je opozicija na volitvah zmagala že 1997 (predsednik Z. Đukanović); huda trenja z Miloševićevim režimom in zahteve po neodvisnosti. Po padcu Miloševićevega režima je država normalizirala odnose z drugimi državami nekdanje SFRJ, marca 2002 pa so se začeli pogovori o oblikovanju ohlapnejše federacije. Oktobra 2002 so zaradi prenizke volilne udeležbe propadle predsedniške volitve v Srbiji. Februarja 2003 se je država preimenovala v Srbijo in Črno goro, prvi predsednik nove države je postal S. Marović. O morebitni samostojnosti in razpadu federacije bo odločal referendum, ki je predviden za 2006.

Umetnost: srbska in črnogorska književnost, srbska in črnogorska umetnost.

Sorodna gesla: Balkanski polotok | Beograd | Bosna in Hercegovina | Črna gora | črnogorski jezik | Đinđić, Zoran | Đukanović, Milo | Jugoslavija | jugovzhodna Evropa | Karađić, Radovan | Kosovo | Koštunica, Vojislav | Marović, Svetozar | Milošević, Slobodan | sporazum v Daytonu | Srbija | srbska in črnogorska književnost | srbska in črnogorska umetnost | srbski jezik

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek