vrelišče,
1. fizika: temperatura, pri kateri snov z izparevanjem preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje ali nasprotno. Pri vrenju v notranjosti kapljevine nastaja para, ki se v obliki mehurčkov dviga. Za začetek vrenja so potrebne majhne nečistoče v kapljevini (kondenzacijska jedra), sicer se kapljevina pregreje nad vrelišče (pregreta kapljevina) in se nato eksplozivno upari. Temperatura snovi med vrenjem ostane konstantna tudi pri dovajanju toplote, dokler vsa kapljevina ne izpari. Vrelišče je odvisno od tlaka; pri majhnem tlaku (npr. v velikih višinah) je nižje. Raztopina izpareva pri višjih temperaturah kot topilo (zvišanje vrelišča). Toploto, ki jo je treba dovesti, da izpari 1 kg snovi, imenujemo izparilna toplota. Enako velika toplota se pri nasprotnem procesu, kondenzaciji oz. utekočinjanju, sprosti.

Tališča in vrelišča nekaterih snovi (v °C)

tališče vrelišče
helij –271,4 –269,0
(pri tlaku 30 bar)
vodik –259,3 –252,8
dušik –209,86 –195,8
živo srebro –38,87 356,58
voda 0,00 100,00
benzen 5,15 80,15
aluminij 660,37 2467
železo 1535 3000
platina 1772 3900
volfram 3387 5900


Sorodna gesla: agregatno stanje | diagram stanj | izparevanje | izparilna toplota | kondenzacija | kondenzacijska jedra | para | plamenišče | raztopina | zvišanje vrelišča
2. kemija: fizikalni merilni postopek pri kemijski analizi za preučevanje poteka vrenja tekočin. Za analizo uporabljajo predvsem normirane aparate za destilacijo z umerjenimi termometri pri atmosferskem tlaku ali v vakuumu. Potek vrenja ponazorijo s krivuljo vrenja od njegovega začetka do konca (meje vrenja).

Sorodna gesla: destilacija | kemijska analiza


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek