Termania - Veliki splošni leksikon

Ekvatorialna Gvineja (uradno ime República de Guinea Ecuatorial, Republika Ekvatorialna Gvineja), manjša država v z. delu ekvatorialne Afrike, ob Gvinejskem zalivu.

časovni pas	srednjeevropski čas
površina	28.051 km2 (26.000 km2 na kopnem, 2051 km2 na otokih)
prebivalstvo	442.000, 16 preb./km2, letna rast 2,5 %, življenjska doba 48 let
glavno mesto	Bata, 40.000 preb., na kontinentalnem delu
upravna razdelitev	7 provinc (4 na kopnem, 3 na otokih)
članstvo v organizacijah	OZN (od 1968), AU, UDEAC, AKP
uradni jezik	španski in francoski; pogovorni jezik bantujski jeziki, pidžin in kreolska portugalščina
denarna enota	franko/frank CFA/BEAC (oznaka XAF)

Naravne razmere
Ekvatorialno Gvinejo sestavljajo Mbini (nekdaj Río Muni) na obali Gvinejskega zaliva, majhni otoki Corisco (15 km2), Elobey Grande in Elobey Chico ter dva vulkanska otoka, ki pripadata vulkanski verigi t. i. Kamerunske črte, Bioko (prej Fernando Póo, 2017 km2) 35 km pred obalo Kameruna oz. 160 km sz. od Mbinov, in 600 km jz. ležeči Pagalu (prej Annobón, 17 km2). Kopno preide proti V iz 25 km široke obalne ravnine v planoto (do 1000 m nad morjem); na glavnem otoku Bioko se dvigujejo gorski masivi več kot 3000 m visoko. Podnebje je vlažno tropsko; razširjen je tropski deževni gozd, v višjih legah deloma savana; na otoku Bioko so na območju izkrčenega tropskega gozda uredili nasade.

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavljajo večinoma bantujska ljudstva: na celinskem delu prevladujejo Fangi; na gosteje poseljenem otoku Bioko živijo (ob Fangih) staroselci Bubijci ter potomci angleško govorečih kreolov (»fernandini«, pretežno mešanci), na otoku Pagalu pa potomci sužnjev, ki so jih naselili Portugalci. Več kot 80 % prebivalcev je kristjanov (večidel katoličani), drugi so pripadniki naravnih verstev. Osnovna šola je obvezna; delež nepismenih je 60 %. Visokošolsko izobraževanje je mogoče samo v tujini.

Državna ureditev
1991 spremenjena ustava (iz 1982) opredeljuje Ekvatorialno Gvinejo kot predsedniško republiko in predvideva uvedbo večstrankarskega sistema. Dotlej je vladala 1987 ustanovljena Demokratična stranka Ekvatorialne Gvineje. Predsednik države (izvoljen za sedem let) je bil tudi predsednik vlade; zdaj vlado vodi ministrski predsednik. Zakonodajno telo je narodna skupščina, sestavljena iz 80 poslancev (izvoljenih za pet let); doslej je izvolitev predlagal predsednik. V zunanjepolitičnem pogledu je od vstopa v UDEAC (1983) in pridružitve francoskemu denarnemu sistemu (1985) zaznati približevanje profrancoskim sosednjim državam in državam EU.

Gospodarstvo
Ekvatorialna Gvineja je ena najrevnejših držav v Afriki. Gospodarski razvoj je otežen zaradi političnih razmer po uveljavitvi samostojnosti. 1987 so prenehali črpati nafto pri Bioku in na obalnem območju. Najpomembnejši gospodarski veji sta tradicionalno kmetijstvo in gozdarstvo. Za domače potrebe pridelujejo maniok, banane, arašide, palmova jedra, koruzo in zelenjavo; za izvoz je najpomembnejši kakav. Pridelujejo ga na Bioku. V celinskem delu države pridelujejo za izvoz pomembno kavo in pridobivajo tropski les. Gozdovi dajejo različne vrste lesa (ebenovina, mahagoni, železni les, tikovina, okume). Živinoreja je zaradi neugodnih podnebnih razmer slabo razvita (ovce, perutnina); ribolov ob obali. Nekaj je predelovalne industrije (kmetijski pridelki). Bogate zaloge nafte (Ekvatorialna Gvineja je po proizvodnji tretja med državami z nafto v podsaharski Afriki). Cestno omrežje je razmeroma gosto; železnica rabi samo za prevoz lesa. Največji pristanišči z mednarodnim letališčem sta Malabo na otoku Bioko in Bata na celini.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	168 mln. USD, 380 USD na prebivalca
delež po panogah (1999, ocena)	kmetijstvo 20 %, industrija 60 %, storitvene dejavnosti 20 %
uvoz (2001)	736 mln. USD
izvoz (2001, ocena)	2,1 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena)	225 mln. USD

Zgodovina
Otoke so odkrili Portugalci (1778) in jih predali Špancem; ti so jih združili z območjem Río Muni (1909) v Špansko Gvinejo; 1959 so razdelili kolonijo na čezmorski provinci Fernando Póo in Río Muni; v začetku procesa dekolonizacije (1964) sta dobila omejeno avtonomijo. 1968 je sledila razglasitev neodvisnosti z imenom Republika Ekvatorialna Gvineja. Prvi predsednik države Francisco Marcías Nguema je ob pomoči vojske uvedel diktaturo in se 1972 razglasil za dosmrtnega predsednika. Ob vojaškem udaru 1979 je bil Nguema umorjen; zavladal je nečak Teodoro Obiang Nguema Mbasogo. Od januarja 1992 je vladala začasna vlada. Na prvih svobodnih volitvah od neodvisnosti države, novembra 1993, je zmagala Demokratska stranka Ekvatorialne Gvineje (PDGE); opozicija je volitve bojkotirala. Na predsedniških volitvah februarja 1996 je spet zmagal Obiang Nguema Mbasogo. Ko so v Zimbabveju marca 2004 prestregli letalo s plačanci, ki naj bi ga strmoglavili, so v Ekvatorialni Gvineji izgnali številne tuje delavce, predvsem iz sosednje Gane.

Sorodna gesla: Bata | Bioko | ekvatorialna Afrika | Malabo | Obiang Nguema Mbasogo, Teodoro | Pagalu | Španska Gvineja

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek