nagon, 1. psihologija:gon, stanje napetosti v organizmu; izvira iz potrebe po ohranitvi sebe in vrste ter je povezano z določenimi načini vedenja; ti omogočijo zadovoljitev nagona; posledica je ugodje, tj. začasen konec napetosti. Kot osnovne nagone pogosto navajamo hranilni nagon, agresijo in plodilni nagon (spolnost). S. Freud je kot temeljna nagona navajal libido in nagon smrti (thanatos, uničevalni nagon, izraža se mdr. v agresiji, sadizmu, mazohizmu). Pri mnogih živalih (npr. nevretenčarjih) so nagonska vedenja večidel prirojena in nespremenljiva (instinkt). Odrasli ljudje se lahko včasih za dolgo odrečejo zadovoljitvi nagona ali pa ga preusmerijo k drugemu cilju (sublimacija). Zdajšnja psihologija uporablja pri raziskovanju teh razmerij pogosteje pojem motiv; v širšem pomenu so nagoni tudi druge zelo močne težnje (npr. gon po moči, posestniški, socialni nagon). L. Szondi je poskušal izdelati diagnostiko nagona pri človeku.
Dostopnost