maršal [starovisokonemško, ‘konjski hlapec’], v frankovski državi prvotno nadzornik kraljeve konjušnice, toda že med vladavino poznih Merovingov visok dvorni uradnik; od dobe Otona Velikega visoka dvorna služba, običajno v lasti saškega vojvode (njegove naloge povezane s kronanji ali državnimi zbori). Službo maršala so uvedli tudi na deželnih dvorih. V cerkvenih viteških redih je bil maršal poveljnik vojske. – V številnih zdajšnjih vojskah najvišja poveljniška funcija.