Jugoslovanska socialnodemokratska stranka (kratica JSDS), prva slovenska socialdemokratska stranka; ustanovljena 15.–16.8.1896 ob preoblikovanju avstrijske socialdemokracije v zvezo narodnih strank. JSDS naj bi združevala vse južnoslovanske delavce v avstrijski polovici monarhije, a je njena dejavnost ostala večidel omejena na slovensko delavstvo. Sedež stranke 1902–04 v Trstu, sicer pa v Ljubljani; najpomembnejši voditelj E. Kristan. Po uvedbi splošne volilne pravice je na državnozborskih volitvah 1907 dobila 28.323 glasov, 1911 pa 32.263. V tivolski resoluciji novembra 1909 se je izrekla za združitev jugoslovanskih narodov, vendar še v okviru trialistične preureditve habsburške monarhije. Pasivnost v letih prve svetovne vojne je pretrgal 10. kongres JSDS v Ljubljani 17.6.1917; stranka je sodelovala pri ustanovitvi slovenskega narodnega sveta 16.8.1918 in je imela v narodni vladi za Slovenijo enega poverjenika (A. Kristan). Zaradi sodelovanja v slovenskih in jugoslovanskih meščanskih vladah je iz JSDS 1920 izstopil levi del članstva in se priključil Komunistični partiji Jugoslavije, JSDS pa se je 1921 s socialdemokratskima strankama iz Srbije in Hrvaške združila v Socialistično stranko Jugoslavije; ta se ni pridružila nobeni internacionali in je delovala do 1929. Med novimi strankami, ki so nastale med demokratizacijo v Sloveniji, se šteje za naslednico JSDS Slovenska demokratska stranka.
Dostopnost