tuljava,
1. splošno: cevasta priprava, na katero se kaj navija.

Sorodna gesla: cev
2. gradbeništvo: element za sestavljanje cevi.

Sorodna gesla: cev | objemka
3. elektrotehnika: žično navitje iz več med seboj izoliranih ovojev. Če skoznjo teče električni tok, nastane v njej in okoli nje magnetno polje; mogoče ga je ojačiti s tem, da v tuljavo vtaknemo jedro (pretežno iz železa ali ferita – elektromagnet). Spremembi toka nasprotuje samoindukcija (dušilka). Sprememba toka povzroči inducirani tok v sosednji tuljavi (načelo transformatorja). Tokokrog, sestavljen iz tuljave in kondenzatorja, je sposoben električnega nihanja.

Sorodna gesla: dušilka | elektromagnet | magnetilna tuljava | magnetno polje | nihajni krog | odcep | odklonska tuljava | samoindukcija | transformator | tuljava Rogovskega | vzbujevalna tuljava | zračna tuljava


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek