1. Ticino [tičíno], najjužnejši kanton v Švici, 2811 km2, 307.000 pretežno italijansko govorečih prebivalcev katoliške vere, glavno mesto Bellinzona, kulturno in gospodarsko središče Lugano; vrh Monte Ceneri loči porečje Ticina na S (pokrajina Sopraceneri: Ticinske Alpe z dolinami Val Blenio, Val Verzasca, Valle Maggia, Centovalli) od rek, ki se izlivajo v Lugansko jezero in jezero Maggiore na J (pokrajina Sottoceneri: Malcantone, Val Colla); Mendrisiotto, ki teče v Comsko jezero, doseže porečje Pada. Za gorski svet, kjer število prebivalcev naglo upada, je značilno hribovsko kmetijstvo, prevladujejo sestoji pravega kostanja, ponekod vinogradi, sadovnjaki, ob jezerih sredozemsko rastje. Dobro razvit turizem, posebej Locarno, Ascona (jezero Maggiore), Lugansko jezero (ok. 3 mln. hotelskih gostov na leto), pomemben tranzitni promet.
Zgodovina: 1440–1512 si je Švicarska konfederacija prisvojila pokrajine Ticina, ki so spadale k vojvodini Milano; 1803 je nastal kanton Ticino, po hudih strankarskih bojih je demokratično ustavo dobil šele 1892.
Sorodna gesla: Ascona | bandola | Bellinzona | Chiasso | Locarno | Lugano | Ticinske Alpe2. Ticino, levi pritok Pada, 259 km, porečje 1616 km2, izvira jz. od pogorja Gotthard v švicarskem kantonu Ticino, teče skozi Val Bedretto, Valle Leventina, Riviero, Piano di Magadino, jezero Maggiore, v lombardski nižini se j. od Pavie izliva v Pad.
Dostopnost