evidenca [latinsko, ‘to, kar se kaže samo po sebi’], evidentnost, popolna razvidnost nekega stanja stvari. Značaj evidence imajo temeljni logični in matematični aksiomi in operacije; tudi fenomenološke izjave o bistvih so lahko absolutno evidentne.

Sorodna gesla: aksiom | gotovost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek