Schubert [šúbert], Franz (Peter), avstrijski skladatelj, *31.1.1797 Lichtenthal, †19.11.1828 Dunaj; učenec A. Salierija; živel kot svoboden skladatelj (t. i. schubertiade, mdr. z L. Kupelwieserjem); v svojih skladbah dokončal prehod iz dunajskega klasicizma v glasbeno romantiko 19. st. Medtem ko se je glasba klasikov opirala na dialektično-logični potek, se pri Schubertu oglaša nov ton: lirično zadrževanje, osvetljevanje snovi v vedno novih harmonskih razmerjih; pogosto menjavanje durov in molov prevladuje nad motivično-tematskim razvijanjem. Skladbe iz poslednjega obdobja (1827/28) odkrivajo tako subjektiven izraz, da ta zaradi radikalnosti preseneča še zdaj. – Osrednje mesto v Schubertovem zbranem delu ima 600 samospevov. R. Schumann, J. Brahms, H. Wolf, M. Reger in J. Strauss so se zgledovali pri njem.
Druga dela: sedem maš, številne zborovske skladbe, opere, singspieli, scenska glasba (Rozamunda, Rosamunde), osem simfonij, več uvertur in orkestralnih skladb; plesi, 23 sonat za klavir, impromptuji in glasbeni utrinki (moment musical), klavirski trii, kvarteti in kvinteti (med njimi Postrvji kvintet, Forellenquintett), godalni trii, 20 godalnih kvartetov in godalni kvintet ter oktet za godala in pihala. Na seznamu, ki ga je sestavil O. E. Deutsch (Deutsch-Verzeichnis), je zabeleženih 998 njegovih del.
Dostopnost