teokracija [grško, ‘vladavina boga’], vladavina, ki nastanek, vodenje in ureditev države izvaja neposredno iz božje volje; dosledno uresničena mdr. v antičnem Izraelu in v Ženevi J. Calvina; od teokracije se razlikuje hierokracija.

Sorodna gesla: bogokletje | Calvin, Jean | državna oblika | hierokracija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek