demografska rast prebivalstva, število prebivalcev se je večalo vzporedno z razvojem poljedelstva in udomačevanjem divjih živali. Ne vemo še, ali je bila demografska rast prebivalstva vzrok ali posledica stalne naselitve. V ledeni dobi je bila letna demografska rast prebivalstva 0,0015-odstotna. Na Zemlji pa je bilo po ocenah strokovnjakov 7 mln. ljudi. Poljedelska revolucija je omogočila stalne prehrambene vire, stalna naselitev pa možnost večjega števila otrok. Število ljudi se je začelo počasi zvečevati. Hitrejšo demografsko rast prebivalstva je zavirala zelo velika umrljivost, predvsem otrok, ki je bila v srednjem veku celo več kot 50-odstotna. Pred 2000 leti je bilo že več kot 10 mln. ljudi, do 1800 n. š. pa že 900 mln. Po industrijski revoluciji je nastala demografska eksplozija. Do 1800 se je število ljudi skoraj podvojilo, bilo jih je 1 mlr. in 600.000 mln., 1850 2,5 mlr., danes pa že več kot 6 mlr. Hitrost rasti prebivalstva se bliskovito povečuje: od poljedelske do industrijske revolucije je bila na leto 0,1-odstotna, v 18. st. 0,3-odstotna, v 19. st. 0,6-odstotna, danes pa že 2-odstotna.
Dostopnost