Tito, pravo ime Josip Broz, jugoslovanski politik, maršal (od 1943), *7.5.1892 Kumrovec, †4.5.1980 Ljubljana; kovinar; 1914 avstro-ogrski vojak, od 1915 v ruskem ujetništvu, 1917 vstopil v Rdečo armado; od 1925 odločilno sodeloval pri oblikovanju Komunistične partije Jugoslavije, 1928–34 zaprt, ker so v njegovem stanovanju našli bombe; nato v tujini (Dunaj, Moskva), po Stalinovih čistkah v KP Jugoslavije od decembra 1937 (formalno 1939) njen generalni sekretar; med drugo svetovno vojno organiziral in vodil partizansko vojsko v boju proti nemškim in italijanskim okupacijskim silam (narodnoosvobodilni boj v Jugoslaviji); od drugega zasedanja AVNOJ (novembra 1943) predsednik začasne revolucionarne vlade (NKOJ), po sporazumu s predsednikom jugoslovanske kraljeve vlade I. Šubašićem (7.3.1945) predsednik enotne vlade; po izločitvi demokratične opozicije in zmagi komunistične Ljudske fronte na »volitvah« 1945–53 ministrski predsednik; od 1953 predsednik države (od 1963 dosmrtni predsednik); 1948 spor z informbirojem; po obdobju nasilne kolektivizacije in obračunov z »informbirojevci« razvoj nacionalnega komunizma (titoizem, samoupravljanje); ta je vključeval prvine tržnega gospodarstva in odprte meje na Z (ok. 1 mln. delavcev migrantov); dosegel ustanovitev neuvrščenih držav kot protiutež velesilam (tretji svet); jugoslovanska vloga v gibanju neuvrščenih tudi plod Titovih velikih državniških ambicij. Na podlagi močnega kulta osebnosti postal simbolna integracijska figura jugoslovanske večnarodne države, vendar pa njegovo delovanje ni zagotovilo zadostnih temeljev za nadaljnji obstoj skupne države Jugoslavije.
Dostopnost