žganje, 1. splošno:segrevanje snovi do visokih temperatur; pri tem nastane trajna fizikalna ali kemična sprememba snovi. Tudi postopek, s katerim dobijo žgano apno.
Sorodna gesla: žgano apno2. živilska tehnologija:žgane pijače, skupina alkoholnih pijač, ki jih dobijo z vrenjem in nato destiliranjem (žganjekuho) drozge ali vina. Žgane pijače imajo zelo malo ekstrakta, včasih jim dodajo snovi za izboljšanje okusa. Glede na izhodiščno surovino ločimo: 1. vinska žganja oz. žganja iz vinske drozge, vina in odpadkov pri predelavi grozdja (tropine, droži); sem sodijo grozdovka (žganje iz vinske drozge), vinjak (vinovka, vinsko žganje), tropinovec (tropinovo žganje), droženka (drožno žganje); 2. žganje iz sladkornega trsta ali sladkorne pese (rum ali domači rum); 3. žitna žganja; 4. sadna žganje (slivovka, viljamovka ipd.). – Izraz žganje, ki naj pomeni destilirano drozgo, okrepljeno s čistim alkoholom, pa tudi špirit, je zastarel; zdaj uporabljamo izraz alkohol ali etanol, pogosto v zvezah, kot so surovi alkohol ipd. Natančno označevanje in najnižje zahteve glede kakovosti močnih alkoholnih pijač ureja posebna zakonodaja.
Sorodna gesla: destilacija | drozga | ekstrakt | plaviš | rum | sadno žganje | vinsko žganje | vrenje | žganjarna | žganjekuha | žitno žganje3. tehnika:segrevanje mehke keramične mase (iz ilovice, gline ali kaolina) do žarenja; takrat se začne sintranje oz. strjevanje mase. Tako dobijo izredno trde, a krhke predmete (opeka, oblikovana surova keramika, keramične ploščice). Uporablja se tudi za izdelavo glazur; v tem primeru se pri visoki temperaturi stekleni prah raztali v emajl.
Dostopnost