Cluny [kliní], mesto v Franciji, v Burgundiji, v departmaju Saône-et-Loire, sz. od Mâcona, 4000 preb.; nekdaj benediktinska opatija, 910 jo je ustanovil Viljem Akvitanski; izhodišče clunyjske reforme, s katero so v 10./11. st. omogočili obnovo benediktinskega meništva in razcvet papeške moči (Gregor VII.). Okoli Clunyja se je vse bolj širila zveza, podrejena clunyjskemu opatu, neodvisna od episkopata in po svoji ureditvi podobna fevdalni strukturi; konec 11. st. (ko je Cluny dosegel vrhunec), je vključevala 1043 naselbin. Tako si je utrl pot monastični redovni sistem. Cluny je spodbujal tudi razvoj arhitekture, predvsem zaradi številnih dobrodelnih prispevkov. Po 1340 se je, kljub poskusom reformacije, začel zaton Clunyja 1790 je bil samostan razpuščen in skupaj z ogromno opatijsko cerkvijo, razen redkih ostankov, odstranjen.