panteon [grško], vsi bogovi, tudi tisti, ki po imenu niso znani. Čaščenje panteona so občutili kot dolžnost v dobi zatona tradicionalne rimske religije; pozna univerzalistična oblika antične religioznosti, stopnja na poti k monoteizmu (ne k panteizmu). Tudi: kraj, kjer se zbirajo vsi bogovi, kot nasprotje panteona se je pozneje razvil pojem pandemonij.
Dostopnost