SMD (kratica za angleški Surface Mounted Device), oblika elektronskih komponent, ki jih pritrdijo (prilepijo in nato prispajkajo) na površino tiskanega vezja, tj. telo elementa in spajka sta (v nasprotju s klasičnimi elementi) na isti strani. Pri tem nista potrebni vrtanje in zamudno vstavljanje elementov v izvrtine. Tehnologija SMD se je razvila, ker pri klasičnih elementih večino prostornine zavzamejo priključki in ohišje. Komponente SMD so precej manjše od klasičnih, poleg tega pa porabijo za izdelavo manj kovinskega materiala. Strojno sestavljanje kompleksnih vezij je veliko hitrejše, saj tiskanega vezja med spajkanjem ni treba obračati. Ročno delo je zaradi velikosti elementov SMD (so zelo majhni) komaj mogoče. V tehniki SMD izdelujejo večino električnih komponent: poleg integriranih vezij in tranzistorjev tudi upore, kondenzatorje, dušilke, releje idr.

Sorodna gesla: tiskano vezje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek