fleksibilna diferenciacija, oblika učne diferenciacije, pri kateri se prepletata notranja diferenciacija in individualizacija z občasno organizacijo pouka v različno zahtevnih skupinah; pri fleksibilni diferenciaciji poteka glavnina pouka v heterogenih razredih ali oddelkih za vse učence skupaj, občasno pa se učenci delijo v skupine, homogene po sposobnostih in šolski uspešnosti. Med organizacijske oblike fleksibilne diferenciacije lahko štejemo dodatni pouk in dopolnilni pouk, najbolj načrtna oblika pa je periodično izmenjavanje temeljnega (pouk poteka skupaj za vse učence določenega oddelka) in nivojskega pouka (pouk poteka v učnih skupinah, sestavljajo jih učenci različnih oddelkov, ki imajo približno enake učne zmogljivosti in uspehe).