elektromotor, energijski stroj za pretvarjanje električne energije v mehansko. Magnetno polje ustvarjajo ali permanentni magnet (večinoma pri majhnih motorjih na enosmerni tok) ali elektromagneti, pri katerih skozi tuljave (vzbujevalna navitja) teče vzbujevalni tok. V magnetnem polju se vrti rotor (tekač), ki ima pri motorjih na enosmerni ali izmenični tok navitja, po katerih teče tok, in kontakte, ki se vrtijo z njim (npr. komutator, kolektor); prek teh kontaktov se tok skozi navitja rotorja usmerja tako, da elektromagnetna sila v vsakem položaju rotorja proizvaja navor vedno v isti smeri. Brezkontaktni elektromotorji so asinhronski elektromotorji in elektronsko krmiljeni elektromotorji s permanentnim magnetom v rotorju. Izmenično polje v statorju nastaja z izmeničnim tokom ali z elektronskim vezjem. Pri zaporedni vezavi poljskih oz. vzbujevalnih navitij in navitij rotorja v glavnostičnem (serijskem) motorju se doseže velik zagonski vrtilni moment; to je velika prednost pri vozilih (zaganjač), vrtalnih strojih, ventilatorjih, dvigalih in centrifugalnih črpalkah. Pri stranskostičnih (paralelnih) motorjih, kjer sta rotorsko navitje in statorsko vzbujevalno navitje vezana vzporedno, pa je vrtilna hitrost motorja precej neodvisna od bremenskega momenta, kar je ugodno pri trajni obremenitvi (generator, papirni stroji, stružnice, transportne naprave in stroji v valjarnah). Oba tipa se uporabljata pri enosmerni in izmenični napetosti. Načeloma lahko vsi elektromotorji delujejo kot generator, če jih vrti zunanji vir energije (kratkostična zavora pri električnih vozilih). Rotor se lahko vrti med fiksnimi vzbujevalnimi navitji (stator – stroj z zunanjimi poli) ali pa sam nosi vzbujevalna navitja kot polovo kolo stroja z notranjimi poli. Enakomerno trajno obremenjeni elektromotorji za izmenični in vrtilni tok so zdaj pretežno narejeni kot asinhronski motorji: izmenični oz. vrtilni tok proizvaja v vzbujevalnih tuljavah vrteče se magnetno polje (vrtilno polje), kateremu poskuša slediti rotor, ki ima kratkostično navitje brez kontaktov (motor s kratkostičnim rotorjem, kratkostični motor). Število vrtljajev rotorja je vedno manjše od števila vrtljajev vrtečega se polja (slip). Pri naraščajoči obremenitvi se vrtilni moment in zaostajanje hitrosti vrtenja rotorja za vrtilnim poljem večata. Rotor sinhronskih motorjev je večinoma permanentni magnet. To je sistem, ki se lahko vrti samo sinhrono z vrtilnim poljem; število vrtljajev je odvisno od frekvence (za sinhronske ure kot vrtljivi elementi za pomik). Elektromotor, ki ima en sam gibljivi del (rotor), so poznali in razvili do uporabne oblike že v prvi polovici prejšnjega stoletja in je še zdaj najpreprostejši in najbolj zanesljiv energijski stroj. Njegov izkoristek lahko pri velikih strojih dosega 95 % in je višji kot pri kateremkoli drugem tipu motorja. Elektromotor izdelujejo v velikosti od nekaj milimetrov (z izkoristki do 80 %) pa vse do ogromnih strojev z močmi več MW.
Dostopnost