tek,
1. šport: način premikanja, ki ima v nasprotju s hojo (ena noga je vedno na tleh) fazo lebdenja; je osnova skoraj vseh atletskih disciplin in športnih panog sploh. Nekaj oblik: tek čez drn in strn (kros), zahtevno tekmovanje v teku na daljše razdalje v naravi; zelo razširjen v Franciji, Angliji, Skandinaviji. V modernem peteroboju zadnja tekmovalna disciplina na 4 km; tek čez ovire, tekaške discipline v atletiki: moška teka na 110 in 400 m z ovirami in ženska teka na 100 in 400 m z ovirami. Vsak tekmovalec teče na svoji stezi; na vsaki je deset ovir iz kovinskega ogrodja z leseno letvijo na vrhu, višina ovir se spreminja glede na tekmovalno razdaljo ter starost in spol tekmovalcev; tek čez zapreke, v atletiki tek na 3000 m z zaprekami (steeple chase). V vsakem krogu so štiri 91,1–91,7 cm visoke zapreke in vodna zapreka (3,66 m dolga, 0,76 m globoka; postopoma se dviga do ravnine atletske steze); med tekom tekmovalci 28-krat pretečejo zapreke na stezi in 7-krat preskočijo vodno zapreko; tek na kratke proge, tek na 100, 200 in 400 m; tek na srednje proge, tek na 800 in 1500 m; tek na dolge proge, tek na progah, daljših od 5000 m (moški) oz. 3000 m (ženske); cestni tek maratonski tek.

Sorodna gesla: atletika | hoja | kros | maratonski tek | moderni peteroboj | ovira | smučarski tek | steeple chase | vodna zapreka
2. tehnika: stanje naprave (npr. motorja, vozila, industrijskega obrata), v katerem (delno ali popolno) opravlja svojo nalogo. Pri praznem teku ali prostem teku naprava deluje, proizvoda (npr. mehanske energije pri motorju ali električne energije pri generatorju) pa pri tem ne odjemajo. Pri prisilnem teku en strojni del vsiljuje gibanje drugemu.

Sorodna gesla: levi tek | prazni tek | prisilni tek | prosti tek
3. medicina: apetit.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek