grafit [grško], mineral, modifikacija ogljika (polimorfizem); sivočrn, ima kovinski sijaj, zelo mehek (Mohsova trdota 1), luskast, listast ali zemljast; najdemo ga v pegmatitnih žilah (pegmatit), gnajsu, filitu, pogost tudi v blestniku. Nastal je iz premoga (pooglenitev).
Grafit je zelo odporen proti ognju, zato ga uporabljajo v livarstvu in za izdelavo elektrod (zaradi kemične odpornosti in dobre električne prevodnosti), za svinčnike, kot mazivo in kot moderator v jedrskih reaktorjih, ker absorbira nevtrone. Pomembna nahajališča v srednji Evropi: v Nemčiji pri mestu Passau in pri kraju Wunsiedel v gorovju Fichtelgebirge ter na avstrijskem Štajerskem.

Sorodna gesla: alotropija | blestnik | Boian | črni premog | dimnina | filit | gnajs | kristalna mreža | pegmatit | polimorfizem | pooglenitev | saje | svinčnik | visokotemperaturne snovi


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek