pomarančevec (Citrus sinensis), drevesast rod agrumov, ki rodi pribl. 40 let; plodove (pomaranče) obirajo novembra–aprila; veliko gojenih sort, kulturne oblike izvirajo verjetno iz trilistnega pomarančevca (Citrus trifoliata). Sadeži vsebujejo veliko vitaminov A in C. Sorte brez pečk gojijo predvsem v Španiji; izvirajo iz sorte Washington-Navel, nato pa jih razmnožujejo s cepljenjem; pomaranča Jaffa iz Izraela z debelo lupino je prav tako brez pečk; krvava pomaranča ima sladko temnordeče meso in rdečkasto lupino; debele lupine neke druge vrste uporabljajo za kandiranje; lupine grenkega pomarančevca (Citrus aurantium) vsebujejo veliko eteričnega olja in glikozide (herperidin, aurantiamarin idr.); posušene cvetove in nezrele plodove uporabljajo kot sredstvo proti želodčnim težavam; olje iz lupin in cvetnih popkov zlasti grenkega pomarančevca uporabljajo za pripravljanje parfumov (pomembna sestavina kolonjske vode), likerjev, limonad; iz lupin pridobivajo terpene in karoten.

Sorodna gesla: agrumi | bigaradija | glikozidi | karoten | pomaranča | popkova pomaranča | terpeni


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek