izolacija [latinsko], 1. splošno:ločitev, osamitev.2. sociologija:pomanjkanje ali zmanjšanje družbenih odnosov. Po nekaterih teorijah je osamitev posameznikov ali skupin v družbi predvsem posledica vse večjega odtujevanja človeka od njegovega okolja in razkrajanja socialnih stikov.
Sorodna gesla: soseska3. biologija:osamitev posameznih skupin, delov populacij živih bitij iz prej enotnega naselitvenega prostora. Izolacijo povzročajo pretežno geološki vzroki in je odločilen dejavnik za nastanek novih vrst; izolirani populaciji preprečuje izmenjavo in kombiniranje dednih zasnov z izhodno populacijo.
Sorodna gesla: darwinovi ščinkavci | populacijska genetika4. tehnika:zaščitni ukrepi za preprečitev nezgod, nadležnih učinkov in izgub energije; npr. izoliranje električnih vodnikov v električnih napravah z oblogo iz skoraj neprevodnih snovi (izolator) proti medsebojnemu dotiku in proti dotiku z uporabnikom. Vročevodni in parovodni cevovodi in naprave se izolirajo proti izgubi toplote, hladilni stroji pa proti vplivom toplote od zunaj; za toplotno izolacijo se uporabljajo snovi z majhno toplotno prevodnostjo (npr. steklena volna). V gradbeni tehniki se uporablja izolacija predvsem za zaščito pred vlago in hrupom.