ljudska arhitektura (ljudsko stavbarstvo), obsega oblikovanje naselij, bivališč (hiša, dom) in gospodarskih poslopij predvsem kmečkega oz. podeželskega prebivalstva, tudi nekaterih sakralnih objektov (znamenja, kapelice). Po gradivu in v formalnem, slogovnem pogledu je oblikovanje na nižji ravni v primerjavi s t. i. visoko ali stilno arhitekturo. Za ljudsko arhitekturo v Evropi so poleg njene socialne določenosti značilna slogovna obdobja (npr. kmečka gotika, kmečka renesansa, kmečki barok) in pokrajinske (regionalne) različice (pri nas npr. panonska, alpska, sredozemska ljudska arhitektura).
Dostopnost