Termania - Veliki splošni leksikon

Salomonovi otoki (uradno ime Solomon Islands), melanezijska otoška država v z. delu Oceanije, v. od Papue Nove Gvineje in sv. od Avstralije.

časovni pas	srednjeevropski čas + 10 ur
površina	28.896 km2 (kopno), z morjem 600.000 km2, SZ–JV 1600 km
prebivalstvo	430.000, 15 preb./km2, letna rast 3,1 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto	Honiara, 49.000 preb., ob širokem zalivu na severu Guadalcanala (največji otok)
upravna razdelitev	8 provinc in glavno mesto
članstvo v organizacijah	OZN (od 1978), Britanska skupnost narodov, SPC, SPF, AKP
uradni jezik	angleški; pogovorni jeziki pidžin ter melanezijska in polinezijska narečja
denarna enota	dolar (oznaka SBD)

Naravne razmere
Država obsega Salomonovo otočje (razen otoka Buka in Bougainvillovega otoka, ki pripadata Papui Novi Gvineji), ok. 400 km vzhodneje ležeče Svetokriško otočje in nekaj samotnih koralnih atolov (Ontong Java, Duff, Stewartovi otoki). Razporejeni so v dveh vzporednih nizih od SZ proti JV. Vsi večji otoki v Salomonovem otočju (Choiseul, Santa Isabel, Malaita, Nova Georgia, Guadalcanal, San Cristóbal) ter v Svetokriškem otočju (Ndeni, Utupua, Vanikolo) so iz vulkanskih kamnin in so hriboviti (Guadalcanal visok do 2331 m); pogosto jih obdajajo koralni grebeni. Vlažno in vroče tropsko podnebje (povprečna letna temperatura 27 °C, na leto 3500 mm padavin); bujen tropski deževni gozd.

Prebivalstvo
Večina prebivalcev je bolj ali manj temnopoltih Melanezijcev (94 %), 4 % je Polinezijcev, drugo so Mikronezijci, Evropejci in Kitajci. Večina prebivalcev živi na podeželju, v tradicionalnih družinskih in rodovnih skupnostih. Prevladujoča vera je krščanstvo (predvsem protestanti); pomembni so še animistični verski običaji (mdr. tovorski kult). Čeprav osnovno šolanje ni obvezno, hodi večina otrok v šestletno osnovno šolo.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1978 so Salomonovi otoki neodvisna država v okviru Britanske skupnosti narodov. Formalni vodja države je britanski vladar, ki ga zastopa generalni guverner. Zakonodajno telo je zakonodajna skupščina, ki je sestavljena iz 47 poslancev, izvoljenih za štiri leta. Pravosodje temelji na načelih britanskega prava.

Gospodarstvo
Glavna gospodarska panoga nerazvite otoške države je kmetijstvo; pridelava za prodajo (nasadi kokosovih in oljnih palm) je omejena na obalne ravnice. Za lastne potrebe pridelujejo tropske gomoljnice in banane, za izvoz pa so ob tradicionalni kopri vse pomembnejši les, ribe in palmovo olje. Z geološkimi raziskavami so odkrili nahajališča fosfatov, boksita, zlata, bakra in niklja. Poleg majhnih domačih obratov predelovalne industrije je še nekaj podjetij v tuji lasti. Mednarodni turizem je na prometno slabo urejenih otokih skoraj nepomemben. V bližini glavnega mesta je mednarodno letališče.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	249 mln. USD, 580 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 42 %, industrija 11 %, storitvene dejavnosti 47 %
uvoz (1999, ocena)	152 mln. USD
izvoz (1999, ocena)	165 mln. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	137 mln. USD

Zgodovina
Na otoke je 1567 priplul Španec Álvaro de Mendaña de Neyra; v 18. st. so se začeli naseljevati evropski trgovci in misijonarji. 1870–1910 so v Avstralijo in na Fidži odpeljali ok. 30.000 domačinov. 1885 in 1899 sta si Salomonove otoke razdelili Velika Britanija in Nemčija; Bougainvillov otok in Buka sta postala del protektorata Nemška Nova Gvineja (Nova Gvineja). Med drugo svetovno vojno so otoke osvojili Japonci, pregnali sta jih ameriška in britanska vojska. 1976 so Salomonovi otoki dobili notranjo avtonomijo in 7.7.1978 suverenost v okviru Britanske skupnosti narodov. Od 1984 so ozemeljske vode in zračni prostor Salomonovih otokov brezjedrsko območje. 1.11.1994 je bil za ministrskega predsednika izvoljen Solomon Mamaloni. Junija 1999 so nemiri na Guadalcanalu, naperjeni proti naseljencem iz Malaita, prerasli v pravo vojno. Premirje so podpisali oktobra 2000 in takratni premier sir Allen Kemakeza je zaman skušal ponovno vzpostaviti avtoriteto osrednjih oblasti. Razmere so morale umiriti avstralske mirovne enote, uspelo jim je 2003.

Sorodna gesla: Britanski Salomonovi otoki | Choiseul | Honiara | Malaita | Nova Gvineja | Salomonovo otočje | San Cristobal | Santa Isabel | Svetokriško otočje

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek