takt [latinsko, ‘dotik, udarec’],
1. splošno: občutek za pravilno vedenje, tenkočutnost.
2. književnost: v akcentuacijski metriki enota verza (verzologija), ki obsega časovni razmik med naglašenima zlogoma.

Sorodna gesla: verzologija
3. glasba: v širšem pomenu notacijska razdelitev tonskega poteka skladbe na enakomerno zaporedje enakih časovnih skupin, ločenih s taktnico; v ožjem pomenu posamezna časovna enota sama; ta je, odvisno od poudarka (akcent), razčlenjena na sodo ali liho število dob, od katerih je prva vedno poudarjena; takte označujejo taktovi načini, označeni z ulomki (npr. 3/4); števec kaže število dob v taktu, imenovalec njihovo ritmično vrednost.

Sorodna gesla: akcent | alla breve | metrika | predtakt | ritem | sinkopa
4. strojništvo: del ponavljajočega se procesa, v katerem stroj opravi značilno operacijo; npr. pri štiritaktnem motorju lahko zaključen ciklus razdelimo na štiri takte: sesalni, kompresijski, delovni in izpušni takt.

Sorodna gesla: dvotaktni motor | revolverski postopek | štiritaktni motor | uplinjač | Wanklov motor
5. informatika: redno zaporedje električnih impulzov, ki določa delovno frekvenco procesorja in sinhronizacijo posameznih sestavin računalnika. Pri osebnih računalnikih so danes najpogostejše frekvence med 40 MHz in 3 GHz.

Sorodna gesla: procesor
6. elektrotehnika: pulz za krmiljenje procesa ali čas, v katerem krmilni impulz preteče določeni del vezja.

Sorodna gesla: pulz


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek