takt [latinsko, ‘dotik, udarec’], 1. splošno:občutek za pravilno vedenje, tenkočutnost.2. književnost:v akcentuacijski metriki enota verza (verzologija), ki obsega časovni razmik med naglašenima zlogoma.
Sorodna gesla: verzologija3. glasba:v širšem pomenu notacijska razdelitev tonskega poteka skladbe na enakomerno zaporedje enakih časovnih skupin, ločenih s taktnico; v ožjem pomenu posamezna časovna enota sama; ta je, odvisno od poudarka (akcent), razčlenjena na sodo ali liho število dob, od katerih je prva vedno poudarjena; takte označujejo taktovi načini, označeni z ulomki (npr. 3/4); števec kaže število dob v taktu, imenovalec njihovo ritmično vrednost.
Sorodna gesla: akcent | alla breve | metrika | predtakt | ritem | sinkopa4. strojništvo:del ponavljajočega se procesa, v katerem stroj opravi značilno operacijo; npr. pri štiritaktnem motorju lahko zaključen ciklus razdelimo na štiri takte: sesalni, kompresijski, delovni in izpušni takt.