južnoandska kultura, obrobni del andske kulture s samostojnimi potezami (sz. Argentina, j. Bolivija, srednji Čile). Razvitejša kultura je začela nastajati šele po začetku našega štetja pod vplivom osrednjeandske kulture (Tiwanaku, Inki), lončarstvo po 500 pr. n. š. V dolinskih oazah, dolinah in na suhih visokih planotah na S so nastajale majhne državne tvorbe, ena od njih, Diaguita, se je dolgo upirala Špancem, njeni bojevniki pa so se naučili uporabljati konje. Na poljedelskih terasah, včasih tudi namakalnih, so pridelovali koruzo. Na vlažnem J so prevladovali krompir in divje koristne rastline. Na obalah je bilo razvito ribištvo in nabiranje školjk, v višavju živinoreja (lama, alpaka) in lov (gvanako, vikunja, jeleni). V sz. Argentini in s. Čilu so bile iz kamenja sezidane in pogosto z zidovi obdane vasi, na J posamične kmetije (Mapuči). Umetna obrt: tkanine, leseni rezbarski izdelki, izdelki iz peres, poslikana lončevina, tudi grobne žare. Razvito je bilo obdelovanje kovin, mdr. so poznali bronu podobne bakrene zlitine. Skrajno suho podnebje puščave Atakama je ohranilo grobne dodatke, npr. lesene rezbarske izdelke, pletenine, tkanine in usnjene izdelke.
Dostopnost