osciloskop [latinsko-grško, ‘opazovalnik nihanja’], naprava, ki na zaslonu prikazuje električne signale, ob uporabi ustreznih pretvornikov pa je mogoče opazovati tudi zelo razl. količine, npr. tlak v motorjih, mehanska nihanja, zvok. S klasičnim, tj. analognim osciloskopom lahko opazujemo periodične pojave ali nihanja oz. oscilacije (od tod ime). Glavni deli takšnega osciloskopa so Braunova elektronka oz. slikovna cev, sistema za vertikalno in horizontalno odklanjanje žarka, vezje za proženje (trigger) in vezje za zatemnjevanje žarka. Iz katode Braunove elektronke izhaja curek elektronov, ti pa se zaletijo v ravno sprednjo ploskev elektronke in pri tem na njej narišejo svetlo piko. Sistem za horizontalno odklanjanje žarka generira električni signal žagaste oblike, s katerim napaja dve navpični plošči ob telesu elektronke (na levi in desni strani). Napetost na ploščah se enakomerno povečuje, zato se elektronski curek vse močneje odklanja v vodoravni smeri. Svetla pika potuje proti desni. Ko žarek doseže desni rob zaslona, se hitro vrne na začetek ob levemu robu. Proces se nenehno ponavlja in pika se spremeni v vodoravno črto. Med vračanjem proti levem robu je žarek zatemnjen, zato tega ne opazimo. Sistem za vertikalno odklanjanje žarka vsebuje ojačevalnik vhodnega signala. Z ojačenim signalom napaja dve vodoravni plošči, ki žarek odklanjata v navpični smeri. Žarek tako periodično potuje od leve proti desni, hkrati pa v skladu z opazovanim signalom navzgor ali navzdol. Na zaslonu se izriše slika signala. Vezje za proženje poskrbi, da se vsak prehod žarka začne ob isti točki (periodičnega) signala in da zaporedne slike natančno legajo ena na drugo. Pri digitalnem osciloskopu se vhodni signal v enakomernih časovnih presledkih pretvori v digitalno obliko (vzorčenje) in shrani v elektronskem pomnilniku. Namesto trenutnega signala se na zaslonu prikazujejo vrednosti, shranjene v pomnilniku. Na ta način je mogoče opazovati tudi neperiodične signale, enkratne prehodne signale ali kratkotrajne impulze, sliko pa (s tiskalnikom) prenesti na papir. Večina sodobnih osciloskopov vsebuje večžarkovne Braunove elektronke, ki lahko hkrati prikazujejo več signalov (dvokanalni osciloskop, štirikanalni osciloskop). Za opazovanje digitalnih vezij uporabljajo logični analizator; ta beleži in prikazuje večje število (npr. 64) digitalnih signalov. Sorodna naprava je spektralni analizator, le da ta iz merjenega signala izračuna njegov spekter, tega pa prikaže na zaslonu običajnega osciloskopa.
Dostopnost