centralizacija [latinsko], 1. splošno:usmeritev v organiziranju (združbe), v okviru katere je oblast in s tem pravica do odločanja v rokah višje organizacijske ravni (središčenje). Menedžerji (ali višje upravne enote) skušajo pri tem zadržati kar največ oblasti, namesto da bi del oblasti prenesli na svoje podrejene (enote); tudi težnja, da bi v združbi opravili čim več nalog na enem mestu ali v eni organizacijski enoti, čeprav bi jih lahko opravljalo več organizacijskih enot. Nasprotno decentralizacija.
Sorodna gesla: decentralizacija | enotna država | organizacija2. medicina:reakcija krvnega obtoka, ki ob zmanjšani količini krvi v obtoku periferno tkivo (kožo, mišičje) oskrbuje z manj krvi.
Dostopnost