frankfurtski parlament, prvi nemški parlament; zbral se je 18.5.1848 v frankfurtski Pavlovi cerkvi, da bi ustanovil nemško zvezno državo in sprejel demokratično ustavo (585 poslancev, med njimi 200 profesorjev; predsednik: H. von Gagern). Od vseh pričakovanih avstrijskih poslancev jih je prišlo samo približno dve tretjini, ker so se Čehi (in deloma tudi Slovenci) sklicevali na nenemško narodnost, zato niso hoteli izvoliti zastopnikov. Spodbudo je dal revolucionarni razvoj v Avstriji, Prusiji in drugih nemških državah (marčna revolucija). Frankfurtski parlament je 29.6.1848 nadvojvodo Ivana Avstrijskega izvolil za državnega namestnika in po dolgotrajni diskusiji med velikonemci in malonemci izdelal liberalno državno ustavo, sprejele pa so jo le manjše nemške države. Po odstopu A. von Schmerlinga je Gagern prevzel vodstvo državnega ministrstva, Eduard Simson pa je bil izvoljen za novega predsednika frankfurtskega parlamenta. 13.1.1849 je nastal Gagernov malonemški program; zahteval je trajno zvezo z Avstrijo, 27./28.3.1849 je bila sprejeta ustava in 28.3.1849 Friderik Viljem IV. izvoljen za dednega cesarja, vendar je odklonil cesarsko krono. Avstrija, Prusija in druge države so odpoklicale svoje poslance, preostanek skupščine, t. i. okrnjeni parlament (od 6.6. v Stuttgartu), je württemberška vlada 18.6. razpustila. Nadvojvoda Ivan Avstrijski je decembra 1849 odstopil s položaja državnega namestnika. V frankfurtskem parlamentu so se postopno oblikovale frakcije. Imenovale so se po svojih zbirališčih. Razvile so se v predhodnice poznejših nemških strank. Na Slovenskem so bile volitve v frankfurtski parlament hkrati prve slovenske parlamentarne volitve; volilno pravico je imelo ok. 13 % prebivalcev, volitve so bile posredne. Med volitvami val protestov zlasti med kmeti na Gorenjskem, Dolenjskem in slovenskem Štajerskem; izvoljeni so bili avstrijsko usmerjeni liberalci, aprila 1849 so bili z drugimi avstrijskimi poslanci odpoklicani.
Dostopnost