travniške in poljske rastline, večinoma zelišča, ki naravno uspevajo na traviščih in poljih. Na srednjeevropskih traviščih uspeva ok. 2000 razl. vrst (ok. 350 plevelov); nekatere vrste so pomembne krmne ali zdravilne rastline. Večina srednjeevropskih travišč je nastala s krčenjem gozda (izjeme: območja nad gozdno mejo, barja, obale, prepadne stene, poplavni travniki ipd.). Rastline izvirajo iz prvotnih negozdnatih območij, deloma tudi razl. gozdnih združb ali vzhodnoevropskih step in sredozemskega območja. Sestava in pestrost vrst sta odvisni od tal, podnebja in rabe (glede na košnjo in pašo: travniki, senožeti in pašniki). Najpestrejša so apnena tla; tam uspevajo najlepše cvetlice; na intenzivnih travnikih je sorazmerno malo razl. vrst. Tudi gnojenje povzroča spremembe: izginejo vrste, ki gnojil ne prenesejo, druge rastline pa se bogato namnožijo. Na obdelanih poljih lahko uspeva poleg kulturnih rastlin le malo vrst, označenih kot pleveli. Nekatere vrste so se temu življenjskemu prostoru tako prilagodile, da zunaj obdelanih površin ne morejo več uspevati (npr. plavica, kokalj).
Dostopnost