anatolski jeziki, skupina indoevropskih kentumskih jezikov, ki so bili v 2. in 1. tl. pr. n. š. razširjeni v Mali Aziji; iz 2. tl. pr. n. š. so klinopisni jeziki hetitski in luvijski jezik in palajščina, med 15. in 8. st. pr. n. š. je izpričana hieroglifna luvijščina, v 1. tl. pr. n. š. lidijski (7.–4. st. pr. n. š.) in likijski jezik (5.–4. st. pr. n. š.) z arhaičnim samostojnim jezikom milijščino. Zdaj so luvijščina, hieroglifna luvijščina, likijščina in milijščina priznane kot samostojna luvijska skupina anatolskih jezikov indoevropskega izvora. Anatolski jeziki se označujejo tudi kot hetito-luvijski jeziki. Anatolske jezike je v 1. tl. pr. n. š. spodrinila grščina.
Dostopnost