absolut [latinsko], tisto, kar je vsemu temelj, brezpogojno, vsezajemajoče ali celota spoznanja in biti, ki so si jo filozofi poskušali zamisliti že od začetka filozofije; transcendenten kot ideja dobrega pri Platonu, kot negibno gibalo pri Aristotelu, kot Eno pri Plotinu, teološko stvariteljski kot Bog, kot absolutna substanca, v novem veku kot celota vseh pogojev (Kant), kot absolutni Jaz (Fichte), kot istovetnost narave in duha (Schelling), kot absolutni duh (Hegel) in kot volja (Schopenhauer).