tonus [grško], normalna notranja napetost telesnih tkiv, zlasti mišic (mišični tonus), ki se vzdržuje s pomočjo dražljajev živčevja tudi med popolnim telesnim mirovanjem ter se upira preoblikovanju. Mišični tonus je zmanjšan npr. pri tabesu dorsalisu, povečan pri Parkinsonovi bolezni. – Pridevnik toničen.

Sorodna gesla: distonija | hipertonija | hipotonija | mišični strupi | Parkinsonova bolezen | tabes dorsalis | tetanus | vazopresin | zaprtje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek