skupinski pouk, oblika pouka, pri kateri manjše ali večje skupine učencev rešujejo določene probleme tako, da si delo razdelijo in probleme rešujejo čim bolj samostojno; nasprotno frontalni pouk. V 20. st. se je skupinski pouk uveljavil v krožkih G. Kerschensteinerja, H. Gaudiga idr., predvsem pa v šolskih eksperimentalnih projektih, kot so jenski načrt (P. Petersen), daltonplan, winnetkaplan.

Sorodna gesla: frontalni pouk | Gaudig, Hugo | Kerschensteiner, Georg | Petersen, Peter | šolska reforma


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek