skupinski pouk, oblika pouka, pri kateri manjše ali večje skupine učencev rešujejo določene probleme tako, da si delo razdelijo in probleme rešujejo čim bolj samostojno; nasprotno frontalni pouk. V 20. st. se je skupinski pouk uveljavil v krožkih G. Kerschensteinerja, H. Gaudiga idr., predvsem pa v šolskih eksperimentalnih projektih, kot so jenski načrt (P. Petersen), daltonplan, winnetkaplan.