Kanaan ([kánaan], huritsko, ‘dežela rdečega škrlata’), v starem Orientu označitev za območje, ki je obsegalo današnjo Sirijo, Libanon in Palestino, v Stari zavezi v ožjem pomenu pokrajina z. od Jordana. Kanaanci, skupna označitev za raznorodne prebivalce Kanaana (Feničani, Filistejci, semiti), ki so pod vplivom Babiloncev, Asircev, Egipčanov in Hetitov razvili visoko kulturo (mestne države Biblos, Megido, Saida, Tir, Ugarit). Izraelci, ki so na to območje prodrli ok. 1200 pr. n. š., sicer niso sprejeli kanaanske politeistične religije, za katero sta bila značilna čaščenje narave in kult plodnosti, vendar je nanje vseeno vplivala. Poleg Stare zaveze so najpomembnejši viri o Kanaanu najdbe iz Ras Shamre (Ugarit).
Dostopnost