tuberkuloza [latinsko], TBC, kronična infekcijska bolezen, pogosta predvsem v slabih življenjskih razmerah. Povzroča jo po Gramu pozitivna bakterija Mycobacterium tuberculosis, ki jo je 1882 odkril R. Koch. 1. Tuberkuloza pri človeku se prenaša predvsem s kapljično okužbo in mlekom okuženega goveda. Bakterije tuberkuloze najpogosteje napadejo pljuča (pljučna tuberkuloza), nato bezgavke, grlo, črevo, ledvice, kosti, kožo idr. organe; pri tem nastanejo drobna vnetišča, vozliči (tuberkli) s številnimi epiteloidnimi celicami in Langhansovimi celicami velikankami. Bolezen se večinoma začne s tvorbo tuberklov v pljučih. Pri bolnikih z dobrim obrambnim sistemom, predvsem mladih, se vnetje pozdravi, ostanejo pa za zrno graha velike zapnele brazgotine. Pri otrocih, mlajših od dveh let, pri ljudeh z oslabljenim obrambnim sistemom in pri sekundarnih okužbah lahko pljučna tuberkuloza napreduje: limfni vozlički razpadejo, nastanejo votli prostori (kaverne), pri odpovedi obrambnega sistema se razvije generalizirana tuberkuloza. Nastanejo kot proseno zrno veliki tuberkli v pljučih in lahko tudi po drugih organih (miliarna tuberkuloza); huda bolezenska slika s trajno visoko temperaturo. Pri zaprti pljučni tuberkulozi obdaja bolezenska žarišča zdravo tkivo, pri odprti pljučni tuberkulozi pa so žarišča povezana z dihali (nevarnost okužbe drugih). Kostna tuberkuloza se pojavlja predvsem pri otrocih, posebej na kosteh zapestja, narta, hrbtenice in tudi na sklepih dolgih votlih kosti (v kolčnem, kolenskem sklepu). Posledice so kostna nekroza, kost se pri obremenitvi prelomi (grba). Kožna tuberkuloza (lupus) se lahko pojavi kjerkoli na koži ali sluznicah, najpogosteje na obrazu. Rdečkasti vozliči se združujejo v večja žarišča, ki se spremenijo v razjede z izpodkopanimi robovi; če se razširijo na hrustanec (npr. na nos), je obraz zmaličen. – Zdravljenje s kombinacijo tuberkulostatikov, ki jih bolnik jemlje vsaj šest mesecev, klimatskega zdravljenja za izboljšanje obrambne sposobnosti, po potrebi tudi operacije. S sodobnim zdravljenjem in zdravstveno vzgojo se je v razvitih družbah obolevnost za tuberkulozo bistveno zmanjšala. Preventivni ukrepi: zaščitno cepljenje (pri nas obvezno za vse novorojenčke) z vakcino BCG (A. L. Ch. Calmette), preprečevanje okužbe (izolacija bolnih živali, sanacija prostorov, kjer je živina, okužena s tuberkulozo), pravilna prehrana, gibanje na svežem zraku (utrjevanje); uradni predpisi: obvezna prijava, sistematski pregledi, obvezno zdravljenje; 2. Tuberkulozo govedi povzroči Mycobacterium bovis; zatiranje bolezni je določeno z zakonom, oboli predvsem govedo, redko prašiči, psi, konji, ovce in koze; običajno so prizadeta pljuča in prsni organi, od tod se bolezen lahko širi na jetra, vranico, maternico in vime. Bolezen se lahko prenese tudi na ljudi, znaki so podobni kot pri prejšnjem tipu; 3. Tuberkulozo perutnine povzroči Mycobacterium avium; zatiranje je določeno z zakonom; obolijo kure, golobi in drugi ptiči; prizadene predvsem prebavne organe; simptomi: hiranje, nasršeno perje, pad nesnosti. Prenese se lahko na govedo. Zaradi strogih veterinarsko-sanitarnih ukrepov in sistematskih pregledov (tuberkulinizacija) je bolezen v Sloveniji in večini drugih držav v tem delu Evrope v govejih čredah in večjih perutninskih obratih praktično izkoreninjena.
Dostopnost