aretacija [latinsko, ‘prijetje’], neposredni odvzem prostosti, ki ga izvrši državni organ. Po našem pravu je odvzem prostosti dovoljen na podlagi odločbe sodišča, če je zoper obdolženca odrejen pripor ali je treba izvršiti izrečeno kazen zapora. Brez odločbe sodišča sme pooblaščena oseba organa za notranje zadeve odvzeti prostost osumljencu, če je podan kateri izmed razlogov za odreditev pripora.

Sorodna gesla: alibi | aretirati | lettres de cachet | preprečitev izvršitve kazni | pripor | racija | zapor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek