Burgundi, vzhodnogermansko pleme, prvotno prebivališče neznano; v pozni latenski dobi so naseljevali pokrajino ob Odri in Nisi. Njihov obstoj potrjujejo bitke z Rimljani 279; v naslednjem obdobju so se Burgundi preselili na območje ob Majni. Po umiku rimskih enot z renskega mejnega območja so se naselili tudi na levi strani Rena, središče te poselitve je Worms. 435 je spodletel poskus, da bi Burgundi svoje ozemlje povečali za zahodnorimsko provinco ob reki Mosel. 436 je vojskovodja Aecij v povračilnem pohodu na Burgunde naščuval hunske pomožne enote, da so jih skoraj povsem uničile (izhodišče epa o Nibelungih). Ostanke Burgundov je Aecij naselil j. in jz. od Ženevskega jezera kot mejno stražo proti Alemanom. Od tam so se razširili na Z in S po območju, katerega glavno mesto je 461 postal keltski Lungdunum (Lyon). 451 so se na Katalavnijskih poljanah bojevali proti Hunom. Po 522 so jih porazili Franki in jih vključili v frankovsko državo.
Dostopnost