1. Moskva, glavno mesto Rusije, na valovitem svetu na obeh bregovih reke Moskve, z 10,1 mln. preb. (aglomeracija 12,4 mln.) in površino 875 km2 največje mesto ter politično, kulturno in gospodarsko središče Rusije, najpomembnejše prometno križišče: enajst železniških prog, ki so povezane s krožno železnico, več letališč (Vnukovo, Šeremet'evo), največje rusko notranje pristanišče, prek prekopa Moskva–Volga povezana z vsemi okoliškimi evropskimi morji; glavno mestno prometno sredstvo je znameniti moskovski metro (od 1935), ki je deloma zgrajen v značilnem razkošnem slogu. Jedro koncentrično zgrajenega mesta je nekoliko višje ležeči Kremelj (kremelj), simbol Moskve, ki ga obdajajo kremeljski zidovi (za katerimi so grobovi nekdaj vodilnih komunistov), poleg je Rdeči trg z Leninovim mavzolejem, cerkev Vasilija Blaženega (16. st.) in največji državni trgovski center GUM; mestna meja je krožna avtocesta brez križišč (Kol'co). Moskva je 1918 od Sankt Peterburga (tedanjega Petrograda, poznejšega Leningrada) prevzela funkcije glavnega mesta: sedež vlade, partije, armade, sodnih in gospodarskih oblasti; poleg tega je izobraževalno središče: akademija znanosti, Univerza Lomonosova (ustanovljena 1755), ok. 100 drugih visokih šol in 200 znanstvenoraziskovalnih inštitutov, številne strokovne šole, konservatorij, knjižnica (ok. 30 mln. knjig), 65 muzejev (mdr. Tret’jakovskaja galereja), gledališča, filharmonija; filmski ateljeji, knjižne in časopisne založbe, radijski in televizijski oddajnik. Kot najpomembnejše rusko industrijsko središče tudi center moskovskega industrijskega območja: proizvodnja visoko razvitih strojev in aparatov s področja elektrotehnike, finomehanike in optike, proizvodnja orodij, motornih vozil, vagonov, železarstvo in jeklarstvo, kemijska, tekstilna, živilska industrija, industrija blaga za široko porabo, lesna industrija, industrija gradbenega materiala, rafinerije nafte. Središče široko razvejenega energetskega sistema z elektrarnami, deloma na zemeljski plin, ki prihaja po razl. plinovodih. Prizorišče poletnih olimpijskih iger 1980.
Zgodovina: prvič omenjena 1147; 1237 so jo porušili Mongoli, v 14. st. vzpon Velike moskovske kneževine, ki je bila duhovno in politično središče Rusije (tudi sedež metropolita); konec 14. st. so jo uničili Mongoli; od 1478 glavno mesto ruske države; 1571 so jo porušili krimski Tatari; 1605–12 so jo zasedali Poljaki; 1712 se je glavno mesto preselilo v Sankt Peterburg; 1812 je Moskva zgorela, potem ko jo je zavzel Napoleon I.; 1918 je sovjetska vlada glavno mesto prestavila nazaj v Moskvo. Od 1923 glavno mesto ZSSR, od 1991 glavno mesto Ruske federacije.
Dostopnost