geoid [grško, ‘v obliki Zemlje’], oblika Zemlje kot geometričnega telesa, ki je fizikalno definirano tako, da njegova površina leži v vseh točkah pravokotno na navpičnico (smer sile teže). Površina geoida je referenčna ploskev za merjenje višin. Zaradi neenakomerno razporejene mase snovi v zemeljski skorji in plašču so na njej vbokline in izbokline, ki pomenijo manjše odstopanje od matematično definirane oblike Zemlje.