geoid [grško, ‘v obliki Zemlje’], oblika Zemlje kot geometričnega telesa, ki je fizikalno definirano tako, da njegova površina leži v vseh točkah pravokotno na navpičnico (smer sile teže). Površina geoida je referenčna ploskev za merjenje višin. Zaradi neenakomerno razporejene mase snovi v zemeljski skorji in plašču so na njej vbokline in izbokline, ki pomenijo manjše odstopanje od matematično definirane oblike Zemlje.

Sorodna gesla: precesija | referenčni elipsoid | rotacijski elipsoid | sferoid | sploščenost | višina | Zemlja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek