avtomatski obdelovalni stroji, stroji za samodejno oblikovanje obdelovancev. Mehansko krmiljene vrtilne avtomate je prvi opisal Leonardo da Vinci v svojih dnevnikih, toda šele zadnjih 50 let je razvoj na tem področju hitrejši (avtomatizacija). Avtomatske obdelovalne stroje razlikujemo glede na vrsto krmiljenja: pri mehansko krmiljenih avtomatskih obdelovalnih strojih je delovni program z vsemi gibanji orodja in vklopi krmiljen s krivuljnimi koluti in odmikali. Ker so stroški preurejanja za izdelavo drugih obdelovancev zelo visoki (nove krivulje), so že skoraj popolnoma spodrinjeni. Električno ali elektrohidravlično krmiljeni avtomatski obdelovalni stroji imajo programski pomnilnik, v katerem se lahko delovni potek prek električnih stikal, sklenitve kontaktov itd. hitro izbere (kratki časi preurejanja), zato so gospodarni za obdelavo časovno odmaknjenih spremenljivih serij obdelovancev. V ZDA je bilo razvito elektronsko-numerično krmiljenje za avtomatske obdelovalne stroje (NC-krmiljenje: »numerična kontrola«), nato računalniško podprto NC-krmiljenje (CNC-krmiljenje). Ti CNC-stroji so medtem že v veliki meri spodrinili zgodnje tipe, saj so mehansko krmiljeni stroji že zelo redki. Potek programa je kodirano spravljen na disketi ali na magnetnem traku: posamezni postopki obdelave obdelovanca se z ustreznimi podajalnimi vrednostmi v potrebnem zaporedju številčno programirajo (programsko krmiljenje). Obdelovalni stroj lahko bere ukaze, shranjene na luknjanem traku, z lastnim merilnim sistemom izmeri posamezne postopke, nadzira njihov položaj, vklopi vrtenje in podajanje v programiranem zaporedju, dokler ni obdelovanec narejen. CNC-stroji so posebno primerni za serijsko izdelavo zapletenih obdelovancev, ker se na disketi ali magnetnem traku lahko shranijo delovni poteki poljubne dolžine in zahtevnosti. Velika prednost numerično krmiljenih avtomatskih obdelovalnih strojev so prihranek pomožnih časov (zaznamovalna in nastavitvena dela), kratki predelovalni časi (vstavitev nove diskete ali drugega magnetnega traku) in visoka natančnost obdelave (navadna natančnost pozicioniranja 1 µm = 0,001 mm). Delo ljudi se s tem vedno bolj osredotoča na programiranje. V sodobnih obdelovalnih centrih in pri popolnoma avtomatiziranih krmiljenjih obdelovalnih strojev se uporabljajo najmodernejša elektronska krmiljenja, ki z integriranimi mikroračunali krmilijo vse obdelovalne korake velikih strojev. S tem se prihrani do 75 % delnih časov, potrebnih za ročno upravljanje, kakovost serije se povečuje.
Dostopnost