belgijska umetnost, umetnost v Belgiji od 1830, ko je dosegla samostojnost. Pred tem govorimo o nizozemski umetnosti. V 19. st. velika javna gradbena dela (mdr. Palais de justice v Bruslju, gradil jo je Josef Poelaert 1866–83). V slikarstvu prevladuje historizem, v kiparstvu novi barok. V naturalizmu, simbolizmu, findesièclovski umetnosti (Victor Horta) in flamskem ekspresionizmu je na belgijske umetnike, kot so F. Rops, C. Meunier, G. Minne, J. Ensor, H. van de Velde in C. Permeke, odločilno vplival skupen evropski slogovni razvoj, v nadrealizmu R. Magritte in P. Delvaux.

Sorodna gesla: Belgija | Delvaux, Paul | Ensor, James | findesièclovska umetnost | Magritte, René | Meunier, Constantin | Minne, George | naturalizem | nizozemska umetnost | Permeke, Constant | Poelaert, Joseph | Rops, Félicien | simbolizem | Velde, Henry van de


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek