plimovanje, periodični odzivi trdne zemeljske skorje, vodovja in ozračja na motnje v težnostnem polju, ki jih povzročata privlačni sili Sonca in Lune. Plimovanji zemeljske skorje in ozračja sta skoraj zanemarljivi; nasprotno je plimovanje morja zelo pomembno za plovbo, hidrotehniko in obmorske prebivalce. Plimovanje se širi v obliki dolgih morskih valov, ki povzročajo periodično nihanje morske gladine; dviganje gladine imenujemo plima, upadanje oseka. Razlikujemo dnevno, poldnevno in mešano plimovanje. Pri poldnevnem traja ena perioda ok. 12,5 ure; najvišjo gladino pri plimi imenujemo visoka voda, najnižjo pri oseki nizka voda, razliko med visoko in nizko vodo pa amplituda plimovanja. Ob visoki plimi se privlačni sili Sonca in Lune seštevata, ob nizki plimi pa si privlačni sili nasprotujeta. Največja amplituda plimovanja je v kanadskem zalivu (21 m). V s. delu Jadranskega morja je amplituda ok. 90 cm, v j. delu le ok. 30 cm. Periodično nastajajoče morske tokove, ki so povezani s plimovanjem, imenujemo bibavični tokovi; razlikujemo plimske tokove ob nastopajoči plimi in osečne tokove ob upadanju vodne gladine.
Dostopnost