Pad (Po, latinsko Padus), reka v s. Italiji, 652 km, izvira 2022 m nad morjem, ob s. vznožju Monte Visa v Kotskih Alpah, v zelo kratkem, strmem toku se spusti na 400 m nad morjem in pri Saluzzu v Piemontu doseže Padsko nižavje; potem ima zelo majhen strmec, od Mantove je plovna in se v veliki delti (vsako leto se poveča za 50–135 ha) izliva v Jadransko morje; porečje 75.000 km2. Kljub visokim nasipom je območje zaradi neenakomerno visokih vod, velike količine naplavin ob značilnem majhnem padcu in zaradi pridobivanja metana, kar delto še poglablja, pogosto poplavljeno (posebej Polesine); tok se je večkrat spreminjal (do 1150 j. od Ferrare), zato je j. od Cremone nastalo malo mest. Levi alpski pritoki (Chisone, Dora Riparia, Orco, Dora Baltea, Sesia, Ticino, Adda, Oglio, Mincio) in desni alpski pritoki (Tanaro, Scrivia, Trebbia, Taro, Secchia, Panaro) so s svojimi nanosi zapolnili geosinklinalo med Alpami in Apenini. Tako nastala široka rodovitna nižina se imenuje Padsko nižavje; poleg Pada jo odvodnjavajo še Reno, Adiža, Brenta in Piava.
Dostopnost