obelisk [grško, ‘kopje’], visok kamnit steber s pravokotnim tlorisom, ki se proti vrhu zožuje in konča s piramidalno konico. Najprej v starem Egiptu kot kultni spomenik v čast sončnemu bogu v njegovem templju v Heliopoli, pozneje so obeliske postavljali v parih pred vhode v druge velike egiptovske templje. Mali obeliski pred grobovi v Stari državi; obelisk so poznali tudi v Babiloniji in Asiriji. – Pozneje so obeliske posnemali predvsem v empiru in klasicizmu.

Sorodna gesla: Heliopola | pilon | steber


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek