Urban, papeži:1. Urban II. (1088–99), pravo ime Odo de Châtillon, *1035 Châtillon-sur-Marne, †29.7.1099 Rim; redovnik in prior v Clunyju, 1078 kardinal škof Ostije. V investiturnem boju dosledno, čeprav veliko bolj diplomatsko, nadaljeval politiko papeža Gregorja VII. Proti cesarju Henriku IV. iskal oporo pri grofici Matildi Toskanski (1089 sta se po njegovem posredovanju poročila Matilda in poznejši bavarski vojvoda Welf V.) in pri južnoitalijanskih Normanih (1089 je Robertu Guiscardu dal v fevd Apulijo, 1098 pomembne cerkvene koncesije sicilskemu Rogerju I.). 1096 je v Rimu spodrinil cesarjevega protipapeža Klemena (III.). Novembra 1095 se je na sinodi v Clermontu postavil na čelo z. križarskega gibanja.
Sorodna gesla: Cluny | Gregor VII. | Henrik IV. | investiturni boj | križarske vojne | Roger I.2. Urban IV. (1261–64), pravo ime Jacques Pantaléon, *ok. 1200 Troyes, †2.10.1264 Perugia; 1253 verdunski škof, 1255 jeruzalemski patriarh; 1263 Karla Anžujskega postavil za vikarja kraljevine Italije; 1264 za vse predpisal obhajanje praznika svetega Rešnjega telesa.
Sorodna gesla: Karel I. Anžujski3. Urban VIII. (1623–44), pravo ime Maffeo Barberini, *1568 Firence, †29.7.1644 Rim; njegov neomejeni nepotizem in razkošne gradnje so finančno izčrpali Cerkveno državo; v tridesetletni vojni se je v strahu pred habsburško prevlado postavil na francosko stran. Prisilil je G. Galileia, da se je javno odrekel Kopernikovemu nauku.
Dostopnost