baza [grško, ‘temelj’],
1. splošno: podlaga, izhodišče.
2. matematika: v linearni algebri baza prostora, v topologiji baza topologije, baza okolic; tudi osnova pri logaritmih, potencah in eksponentnih funkcijah.

Sorodna gesla: linearna algebra | osnova | topologija
3. arhitektura: talnemu zidcu podoben stopničast stavbni člen kot podlaga za stavbo ali stavbni člen (steber, slop), tudi podstavek pri votivnih darilih in kot stojna ploskev pri skulpturah.

Sorodna gesla: ležišče | plinta | podlaga | temelj
4. gospodarstvo: označitev za podlago materialno-ekonomske strukture.

Sorodna gesla: nadstavba
5. elektrotehnika: elektroda tranzistorja, prek katere je mogoče krmiliti tok v tranzistorju.

Sorodna gesla: tranzistor
6. kemija: baze.
7. vojaštvo: oporišče, npr. za oskrbo vojske.

Sorodna gesla: pomorsko oporišče
8. meteorologija: baza oblaka, spodnja meja oblakov; nad njo je zrak nasičen in vsebuje vodne kapljice (pri visokih oblakih ledene kristalčke), pod njo pa ne (kondenzacijski nivo). Višina baze odloča o višinski skupini in rodu oblaka; določajo jo z baloni, klinometri in ceilometri. Vsako letališče ima določeno najnižjo bazo oblaka, pri kateri še lahko pristajajo letala.

Sorodna gesla: ceilometer | kondenzacijski nivo | kumulus


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek